Žalost

Nihče ne sliši,kadar jokam,
nihče mi solze ne otre,
nihče me nežno ne poboža
in vse molči odkar te ni.Le komu naj svoj bol izlijem,
le komu dušo naj odkrijem,
le komu naslonim naj glavo in komu naj podam roko.

Ob moji poti ni več postaj.
Samo še ena je in tam ostanem.
Tako daleč je in tako na samem.

Zdaj bivaš vrh višave jasne,
Kjer ni mraku, kjer ni noči;
Tam sonce sreče ti ne ugasne,
Resnice sonce ne stemni.

S.Gregorčič






Žalnice so bile izdelane ob smrti očeta moje sodelavke in prijateljice.